Protibakterijska sredstva

Običajna protibakterijska sredstva so za nosečnico in otroka, ki ga nosi pod srcem, lahko nevarna zaradi triklosana in triklokarbana. Poskusi na živalih so pokazali, da omenjeni kemikaliji vplivata na hormone, povezane z metabolizmom in spolnim razvojem – med drugim lahko pri plodu pospešita izgubljanje oziroma pridobivanje telesne teže, seksualno zrelost ali plodnost. Čeprav naj bi bila uporaba protibakterijskih sredstev, ki vsebujejo omenjeni snovi, načelno nenevarna, so znanstveniki postali previdni ob rezultatih nedavne raziskave. Ti so pri praktično vseh testiranih nosečnicah, ki so uporabljale protibakterijska sredstva z vsebnostjo problematičnih snovi, pokazali njuno prisotnost v urinu. Triklosan in triklokarban so odkrili tudi v krvi približno polovice zarodkov omenjenih mater. Dr. Ralfa Halden, eden od strokovnjakov, ki so sodelovali pri raziskavi, miri ženske, naj ne bodo preveč zaskrbljene, če so že uporabljale tovrstna sredstva, da pa naj se v prihodnje v nosečnosti vseeno raje izogibajo takšnim preparatom, saj lahko ti porušijo hormonsko ravnovesje v telesu, ki je pri nosečnicah izjemno pomembno. 

Vitamin A

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Blaž Švab o prvem božiču z dvema otrokoma

Partnerica Blaža Švaba se je vrnila na delo, zato je december za glasbenika še toliko bolj pester. Kakšni pa bodo prazniki z dvema otrokoma?

Uživanje vitamina A med dojenjem, nosečnostjo in celo v času zanositve je lahko nevarno za plod. Poleg vitaminskih dodatkov, ki vsebujejo vitamin A, zdravniki priporočajo tudi izogibanje določeni hrani, predvsem pašteti in jetrom, ki ga vsebujeta v večjih količinah. Pretirano kopičenje vitamina A v telesu lahko nastane, kadar v njem primanjkuje vitamina D. Posebna oblika vitamina A so retinoidi. Najdemo jih v nekaterih sredstvih za nego kože, predvsem tistih proti aknam ali gubam. V osnovi naj vitamin A v kremah ne bi bil škodljiv, ker pa se nosečnicam odsvetuje uživanje večjih količin vitamina A, velja biti tudi pri uporabi tovrstne negovalne kozmetike med nosečnostjo previdnejši. V skladu z nekaterimi raziskavami lahko retinol, če pride v telo v zadnjem trimesečju, poškoduje celo otrokovo srce in ledvice. Na kremah za nego kože se vitamin A pojavlja med sestavinami kot adapalen, retin-A, tretinoin, retinoična kislina (retinoic acid), retinol, retinyl linoleate, retinyl palmitate, tazorac in avage.

Salicilna kislina

Raziskave so pokazale, da je uživanje salicilne kisline za bodoče mamice nevarno, saj v večjih odmerkih povzroča zaplete v nosečnosti in prirojene napake. Ker poleg glavobola (aspirin) zdravi tudi nekatere pomanjkljivosti na koži, jo najdemo v številnih lepotnih izdelkih, najpogosteje v preparatih za zdravljenje aken, predvsem v čistilnih sredstvih in tonikih, problematična pa je predvsem v tistih izdelkih, ki prodrejo globoko v kožo. Zdravniki oralno uživanje salicilne kisline med nosečnostjo popolnoma odsvetujejo, manjše količine, ki jih nanašamo na kožo, pa naj bi bile varne. Izjema so različna luščilna sredstva, ki prodrejo globoko v kožo in zanesejo večje količine salicilne kisline v telo – pri uporabi teh je potrebna velika mera previdnosti. Na seznamu sestavin kozmetičnih sredstev se salicilna kislina skriva pod imeni salicilna kislina (salicylic acid), betahidroksilna kislina (beta hydroxy acid) ali BHA.

Soja

Uživanje zmernih količin soje med nosečnostjo naj ne bi bilo škodljivo, pretirane količine pa imajo po nekaterih teorijah zaradi estrogena, ki ga vsebuje, lahko posledice tako za mater kot za plod. Znan je primer, ko naj bi noseča mati domnevno zaradi uživanja pretiranih količin sojinega mleka izgubila sposobnost za dojenje, pri sinu pa naj se zaradi uživanja soje ne bi do konca razvili spolni organi. Razen pri uživanju te stročnice je med nosečnostjo dobro biti previden tudi pri uporabi naravne kozmetike. Izdelki, ki vsebujejo sojo – označena je kot soja lecitin, fosfatidilholin (phosphatidylcholine), soja ali TVP –, naj bi med drugim slabo vplivali na nosečniške težave s kožo: značilne temne lise naj bi ob uporabi kozmetike, ki jo vsebuje, postale še bolj izrazite.

Čistila, pesticidi in insekticidi

Mnoga čistila vsebujejo nevarne snovi, ki lahko ogrozijo zdravje nosečnice in ploda. V telo lahko prodrejo po zraku ali pa skozi kožo. Stiku se lahko izognemo z uporabo gumijastih rokavic in oblačil z dolgimi rokavi. Pri uporabi čistil za kopalnico ali pečico, ki imajo jedek vonj, mora biti okno odprto, da se prostor sproti prezračuje. Dobra zamenjava za običajna kupljena čistila so limona, kis in soda bikarbona. Raziskave so sicer pokazale, da naj bi bila uporaba čistil med nosečnostjo varna, vendar pa tako kot pri drugih potencialno nevarnih snoveh previdnost tudi tukaj ni odveč. Med za nosečnico potencialno nevarna spadajo tudi sredstva za zaščito rastlin pred škodljivci, pleveli in rastlinskimi boleznimi ter insekticidi. Drugače kot pri sredstvih za čiščenje so nekatere znanstvene raziskave pesticidov pokazale škodljiv vpliv na otroka. Matere, ki so jim bile med nosečnostjo izpostavljene, so bile bolj nagnjene k poškodbam ob rojstvu, zapletom med nosečnostjo in spontanim splavom. V dokazano škodljiv stik s pesticidi lahko pridemo tudi prek hrane in celo vode, kar pa je pri nas na srečo redko. Kalifornijski znanstveniki so pred kratkim raziskovali vpliv življenja nosečnic v bližini kmetij, ki uporabljajo pesticide, na zdravje otrok. Ugotovili so, da imajo ti otroci dve tretjini več možnosti, da se rodijo avtistični.

Zdravilna zelišča

Nekatera zdravilna zelišča lahko sprožijo spontani splav. V večjih količinah nosečnice ne bi smele uživati zeliščnih pripravkov, ki vsebujejo aloe vero, kislico, vratič, seno in krhliko, skratka zelišča z odvajalnim učinkom. Med nosečnostjo tudi ni dobro uživati zelišč, ki krčijo maternico, denimo angelike, pehtrana in pelina. Plodu lahko škoduje tudi uporaba ali uživanje ženšena, brinovih jagod, žajblja, timijana, pegastega badlja, rabarbare in vinske rutice. Med nosečnostjo je najbolje, da se glede uporabe sredstev, ki vsebujejo zelišča, posvetujemo z zdravnikom, pri tem pa ne smemo pozabiti niti na sredstva, ki jih uporabljamo za zunanjo uporabo, v obliki krem oziroma eteričnih olj.