Da bi se kar najbolje izognili negativnim občutkom, kadar smo izpostavljeni kritiki, jo je dobro znati prav sprejeti. Pa jo znamo? Se tega da naučiti?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Potrjeno: To je nova služba Jane Morelj

Konec avgusta je Jana Morelj potrdila, da se poslavlja od jutranjega programa Radia 1 in se posveča podcastom. Zdaj pa je uradno znano, kaj bo v resnici delala.

Nekateri občutke, ki posameznika prevevajo, kadar je izpostavljen kritiki, enačijo s fizično bolečino. Strah, jeza in osramočenost, ki jih občutimo, naj bi bili tako močni (ali še močnejši) kot nekatere fizične bolečine. A ne glede na muke je kritika pomembna za učenje in rast. Tudi kadar ni konstruktivna in dobronamerna. Nekatere kritike so namreč utemeljene na povsem drugih temeljih. S kritiko si včasih kdo lahko skuša pridobiti ali ohraniti moč in nadzor nad nami ali določeno družbeno skupino. Nekateri z njo skušajo onemogočiti svoje tekmece. Včasih pa je kritika lahko zgolj ponesrečena oblika izražanja nekaterih drugih, globljih težav. Da kritiko znamo dobro sprejeti in se nanjo primerno odzvati, moramo v prvi vrsti imeti dovolj čustvene inteligence, da znamo razbrati skrite motive za kritiko.

Razumeti kritika
Večina razlogov za kritiko izhaja iz kritikove perspektive in namena. Kritika je torej posledica kritikovega odnosa do nas ali določenih okoliščin, ne pa konkretno do tega, kar kritik kritizira. Seveda je v nekaterih primerih kritika tudi posledica našega vedenja ali mnenja, a ima kritika pogosteje kot utemeljene neutemeljene razloge. Kadar gre za naše bližnje, denimo partnerja, prijatelje, družinske člane, je kritika lahko način izražanja čustev, prizadetosti, občutka zavrnitve ali pomanjkanja pozornosti, kar je še toliko bolj delikatno. Motivi so torej lahko različni, zato moramo biti pri odzivu na kritiko previdni. Razumevanje kritikovega motiva je ključno za primernost našega odziva, pri tem pa so nam lahko v pomoč vprašanja, ki si jih zastavimo, preden se odzovemo na kritiko.

Razlogi za kritiko
Razloge, zakaj nas ljudje kritizirajo, bi v grobem lahko razvrstili v štiri skupine:
Niste zadostili strogim merilom. Kritik ima v tem primeru jasno začrtana stroga merila, ki jim vaše še tako ustrezno vedenje ali mnenje ne more zadostiti. Denimo, šef je od vas pričakoval nekaj, česar kljub trdemu delu, trudu in odličnosti niste mogli doseči. Ali pa partner od vas pričakuje določene lastnosti, ki preprosto niso v vaši naravi, ne glede na to, koliko se trudite. Lahko tudi, da vas kljub prijateljskim odnosom in ustrežljivosti določena interesna skupina preprosto ne more sprejeti. V vseh teh primerih ne gre za kritiko vašega vedenja ali mnenja, ampak preprosto za to, da so kritikove zahteve lahko nedosegljive, česar pa seveda ne bo priznal, in s kritiko negativen rezultat pripisal vam.

Kritik se čuti ogroženega. Pogosto je vzrok za kritiko lahko preprosto ta, da ste v svojih dejanjih ali besedah prevelik zalogaj za kritika in se ta čuti ogroženega. Lahko gre za izredno tekmovalnega posameznika ali pa zgolj za nekoga, ki hoče s kritiko prikriti svoje pomanjkljivosti, svojo nekompetentnost, svojo čustveno ranljivost ali kakršno koli drugo prikrito zadevo, ki vzpostavlja zid med vama. Lahko gre za zavist, stare zamere, nesposobnost, površnost … V vseh teh primerih je vzrok za kritiko predvsem občutek ogroženosti tistega, ki kritizira.

Kritik se čuti večvrednega. Zelo pogosto so dežurni kritiki ljudje, ki imajo tako imenovani superiorni karakter – prepričani so o lastni večvrednosti, o lastni sposobnosti, lastni nadvladi, o lastni kompetentnosti za kritiko. Gre za ljudi, ki morajo imeti nadzor nad vsem. Z nenehno kritiko tako vzpostavljajo razmerje moči, v katerem so oni tisti, ki imajo premoč, ker so tisti, ki ocenjujejo in sodijo. Tudi v takem primeru je vzrok za kritiko bolj skriti motiv kritika kot pa to, da je kritika upravičena.
Resnična konstruktivna kritika. Seveda pa je lahko tudi, da je kritika, ki smo je deležni, povsem na mestu. Da ni posledica nikakršnega skritega motiva, ampak je podana zato, ker naš kritik resnično želi, da napredujemo, se poboljšamo, izboljšamo svoje argumente, ali pa zato, ker je kritik veliko bolj podkovan in izkušen na določenem področju.

Izbrati pravi odziv
Kot je razvidno, je kritika lahko posledica vsega drugega kot pa našega dejanskega dejanja, zato je, preden se odzovemo nanjo, dobro premisliti, kaj je tisto, kar je spodbudilo kritiko. So bili kritikovi motivi iskreni? Je šlo za dobronamerno konstruktivno kritiko? S čim smo kritiko izzvali? Kako je bila podana? Dopušča možnost odgovora? Se za kritiko skrivajo morebitna ranjena čustva? Je bila kritika izrečena vam osebno ali zunanjemu občinstvu? Se dopuščajo kompromisi, različna mnenja? Gre morda za napačno razumevanje? Vsa ta vprašanja si je dobro zastaviti, preden se odzovemo na kritiko. Z njihovo pomočjo bomo svojega kritika lahko umestili v eno od omenjenih skupin kritik in tako lažje izbrali primeren odziv.

Kako se odzvati na kritiko?
Naš odziv na kritiko bo v veliki meri odvisen od kritikovega motiva. Če s samoizpraševanjem ugotovite, da je kritika utemeljena na tekmovalnem odnosu ali superiornem karakterju tistega, ki vas kritizira, je vaš cilj postaviti meje o tem, kako in kaj lahko kritik govori o vas in z vami. Če je bila kritika izrečena javno, se boste morali braniti, a je treba v takem primeru biti previden, da ne zaidete na osebno raven in upravičite kritike. Z argumenti branite svoje mnenje, odločitve ali delo in pojasnite napačno razumevanje. V mnogih okoliščinah je dobra strategija to, da ponovno poudarite svoje dobre namene ali motivacijo in prevzamete odgovornost za svoj del.

Kadar je v igri čustvena ranljivost vašega bližnjega, je treba poleg lastnega zagovora upoštevati tudi čustva nasprotne strani. Pokazati je treba, da nam ne glede na vse zanj ni vseeno in da si kljub nestrinjanju želimo razumeti njihov pogled in njihove zadržke.

Včasih bo kritika tudi plod posameznikove negotovosti in potrebe po tem, da mora imeti prav. Takrat je dobro pokazati, da cenite njihovo mnenje in trud, a kljub temu vztrajati pri svoji pravici do drugačnega mnenja. V tem in vseh drugih primerih je v veliko pomoč, če se v danih okoliščinah postavimo v kožo svojega nasprotnika. Tako bomo bolj sočutni in potrpežljivi, zaradi česar bo kritiko lažje sprejeti in se nanjo odzvati.

Kadar pa je kritika upravičena, je prav tako na nas, da se ustrezno odzovemo – da popravimo svoje vedenje oziroma kritizirano delo.

Bodite pozorni!
Kadar smo kritizirani, se navadno v nas sproži tako imenovani 'boj ali beg' učinek, zaradi katerega nas nekoliko pograbi panika in delujemo nagonsko. V tistem trenutku bodisi popolnoma zamrznemo bodisi hočemo zbežati in se izogniti soočenju ali pa napasti – brezglavo dokazati, da imamo za vsako ceno prav. Z nobenim od teh odzivov ne bomo dosegli želenega učinka, ampak zgolj poslabšali primer. Najbolje je v takšnih primerih najprej vzeti sekundo ali dve, vdihniti in hitro povzeti situacijo. Pozorni bodite tudi na neverbalno govorico nasprotnika. Preučite sebe, svoja čustva, tudi svojo odgovornost in se osredotočite na tisto, kar želite v danih okoliščinah doseči. Pri tem so v pomoč razne zavlačevalne tehnike, ko sta: »Torej hočeš reči, da …« ali »Potrebujem minuto, da razmislim.«

Kritiziranje in odzivanje na kritiko bi morali biti razumski dejanji. Če že kritika ni vedno utemeljena, naj bo vsaj naš odziv nanjo dovolj razumski. Zato si v soočenju nikar ne bojte vzeti časa za to, da zberete svoje misli, ocenite okoliščine in sestavite obrambo. Glavni cilj tega je vendarle vzpostavitev ravnovesja v vas. Ravnovesja med tem, da vso odgovornost za napadalčeve težave, ki so spodbudile kritiko, prevzamete nase, in tem, da se ne odzovete preveč nagonsko obrambno.