To pomeni, da oblikujemo svoje mnenje o človeku ne le na podlagi tega, kar vidimo in slišimo, pač pa predvsem na podlagi tega, kako se počutimo v prisotnosti druge osebe. Bolj je človeku prijetno v družbi nekoga, bolj je prepričan, da je ta 'pravi' zanj.

Čeprav zanašanje na to, kako se nekdo počuti v družbi nekoga drugega, ni zanesljiv kriterij za to, da se bo z njim tudi ujemal, saj se občutki spreminjajo, je dejstvo, da ljudje izbirajo partnerje na tak način. Ko se nekdo na primer v nekoga zaljubi, so prijetni občutki pri njem zelo močni, neprijetnih pa tako rekoč ni. Toda že po nekaj mesecih, ko zaljubljenost mine, se intenzivnost čustev zmanjša in oseba sklene, da se je pri izbiri zmotila. Razlog za tako spremembo je v tem, da je oseba na začetku idealizirala partnerja, kar je bistveno za zaljubljenost, da bi ga po nekaj mesecih nehala idealizirati, kar 'odpravi' zaljubljenost.

Ko zaljubljenost ne prinaša občutka prijetnosti, ki jo partnerja v odnosu pričakujeta, iščeta neki drug občutek za stabilnost in dolgotrajnost zveze. Raziskave o tem, kaj je ženskam pomembno ali celo najpomembnejše pri idealnem partnerju, kažejo, da je duhovitost med želenimi lastnostmi na zelo visokem mestu.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Manj znani vzroki za temne kolobarje pod očmi

Razlogi za temne kolobarje pod očmi niso vedno tako preprosti.

Kaj je duhovitost

Beseda duhovitost pomeni okreten duh, duh, ki nikoli ne miruje, ki se igra tudi takrat, ko kaže, da oseba ne razmišlja o ničemer. Če pokukamo v mentalne procese duhovite osebe, vidimo, da so ti živahni, hitri in nenavadni. Duhovita oseba nas pogosto preseneča s svojim originalnim načinom povezovanja pojmov in stvari, povezovanjem, na katerega nismo niti pomislili, da je mogoče.

Vzemimo za primer, kako delujejo šale. Smeh izziva nagli obrat, do katerega pride pri pripovedovanju šale. Zgodba teče s svojim tokom, nenadoma pa se ta povsem in nepričakovano spremeni. Smeh izziva prav ustvarjalnost, domiselnost človeka, ki šalo pripoveduje.

V nasprotju s šalo, ki si jo je nekdo izmislil in jo je le treba povedati tako, da bo ljudem smešna, je duhovita oseba avtorica duhovite asociacije. Duhovitost je torej oblika ustvarjalnosti, ki ne ustvarja novih stvari, pač pa njihove nove pomene. Duhovita oseba se igra z duševnimi predstavami in pri tem ustvarja nove povezave duševnih podob, pojmov in stvari.

Kako duhovita oseba vpliva na nas

Duhovita oseba se igra in nas vabi k igri. Ko v njeni družbi slišimo njene razgibane asociacije, te vplivajo na naše duševne tokove. Zapustimo svojo mentalno rutino in se tudi sami začnemo poigravati z duševnimi predstavami. Prav zato, ker s svojimi asociacijami draži in spodbuja duševne tokove drugih ljudi, da se sprostijo in so bolje razpoloženi, je duhovita oseba tako priljubljena v družbi. Svojo igro, svoj duh vnese v družbo, jo animira in navdušuje. Naj ob tem le spomnim, da beseda anima v latinščini pomeni dušo.

Da bi bil nekdo duhovit, mora biti sproščen, saj le tako lahko sebi dovoli igranje z asociacijami. Ko pa je nekdo sproščen in igriv, je tudi spontan, in v tem je še ena socialna moč in prednost duhovitih ljudi. Ne le da se je v njihovi družbi težko dolgočasiti, spodbujajo nas, da tudi sami postanemo spontani.

Zaradi vsega tega je torej povsem razumljivo, zakaj si ženske želijo za partnerje duhovite moške. Pogosto jih vabijo k igri, znajo jih razbremeniti v težkih situacijah, sproščeni so in spontani, zabavni. So ljudje, s katerimi si želimo potovati skozi življenje.

Da bi bil nekdo duhovit, mora biti sproščen, saj le tako lahko sebi dovoli igranje z asociacijami.

Lastna duhovitost

Čeprav je prijetno preživljati čas v družbi nekoga, ki nas s svojo duhovitostjo zabava in sprošča, je za kakovost lastnega življenja pomembnejše, da najdemo in izrazimo lastno duhovitost. Številne situacije v življenju nam pomaga preživeti prav naš duhovni odnos do sebe, do drugih in do sveta.

Čeprav mnogi mislijo, da je duhovitost prirojena, posledica genov ali nebesnega znamenja, danes vemo, da je duhovitost sposobnost, ki se je učimo in se razvija, in to že od otroštva dalje. Če je otroku dovoljeno sanjariti, igrati se z duševnimi podobami, nenavadno povezovati pojme, razvijati domišljijo, potem bo razvijal svojo duhovitost, ko bo spoznal, da s tem zabava druge. Če pa otroku prepovedujemo in preprečujemo, da se 'norčuje', in zahtevamo, da je vedno resen, duhovitosti ne bo razvil. Težko je namreč poskušati biti duhovit, če v glavi nosite sliko mame ali očeta, ki vam ponavljata: "Daj, no, zresni se! Ne bodi otročji! Kaj se afnaš?!" Zato je prvi korak k razvijanju lastne duhovitosti prav dajanje psihološkega dovoljenja sebi, da se igramo, da je to dobro za nas in za druge, čeprav smo odrasli in resni.

Uporaba in zloraba duhovitosti

Isto sposobnost, ki je temelj duhovitosti, lahko uporabljamo tudi za izražanje sovražnosti do drugih. Lahko smo cinični, sarkastični ali ironični, se drugim posmehujemo. Prav meja med tem, da se smejimo skupaj z drugimi ali da se smejemo drugim, je tista, ki ustvarja razliko med duhovitostjo in preziranjem. Smejati se drugim nikoli ni dobra stvar.