Začnimo pri sebi

Običajno dojemanje ljubezni razumemo kot usmerjeno ljubezen k drugi osebi. Ko govorimo o ljubezni do sebe, pa to kaj hitro označimo kot sebičnost. Pa je to res? Lahko ljubimo druge, če najprej ne ljubimo sebe? Kaj pomeni imeti se rad? »Nikoli nas niso naučili, da moramo najprej imeti zdravo radi sami sebe, če želimo ljubezen deliti, predvsem pa pomagati drugim. Nikoli nas niso naučili, da lahko rečemo tudi ne. Sama moram biti zadovoljna, izpolnjena in srečna, da sem lahko posledično dobra žena, mama in ženska, ki deli svoje znanje naprej. Imeti se rad pomeni, da se poslušaš, da slediš sebi, svojim sanjam, svoji poti, predvsem pa svojemu poslanstvu. Slediš svoji duši,« odgovarja sogovornica.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Potrjeno: To je nova služba Jane Morelj

Konec avgusta je Jana Morelj potrdila, da se poslavlja od jutranjega programa Radia 1 in se posveča podcastom. Zdaj pa je uradno znano, kaj bo v resnici delala.

Ljubezen do drugega ne izključuje ljubezni do samega sebe. Že v Svetem pismu beremo »ljubi svojega bližnjega kot samega sebe«.
V zahodnjaški miselnosti se je močno ukoreninilo dojemanje ljubezni do sebe z negativnim predznakom. Freud, ki je o ljubezni do sebe govoril v psihiatričnem jeziku, je to razumel kot narcizem, naravnanost libida k samemu sebi. Freud je ljubezen razlagal kot izraz libida, ki je naravnan k drugim (razume kot ljubezen) ali k človeku, iz katerega izvira (razume kot ljubezen do sebe, narcisoidnost). Narcisoidnost je po Freudu ena od zgodnejših faz človekovega razvoja. Če se narcisoidnost (ljubezen do sebe) pojavi pri odraslem človeku, tak človek, po Freudovem mnenju, ni sposoben ljubiti oziroma je duševno bolan. Tudi Kalvin je ljubezen do samega sebe razumel v Freudovi dikciji, označil jo je kot 'kugo'.

»Zame je sebičnost to, da imaš znanje, imaš razumevanje, a ga ne deliš z drugimi. Ker se bojiš, da te bodo drugi prerasli. In kadar si v ljubezni, znanje velikodušno deliš, ker se zavedaš, da so vsi ljudje okoli tebe hkrati tudi ti,« še pove Dobra vila Maja.

Ljubezen ne izključuje

Erich Fromm je v svojih razmišljanjih pod naslovom Umetnost ljubezni in življenja pisal o zmotnosti prepričanja, da se ljubezen do drugih in ljubezen do sebe izključujeta. Fromm razmišlja, da če je vrlina ljubiti svojega bližnjega kot človeško bitje, potem je tudi vrlina ljubiti sebe, ker sem tudi sam človeško bitje. Po njegovem mnenju ne obstaja noben človeški koncept, v katerega ni vključen tudi človek sam. Pravi, da smo tudi sami 'objekt' svojih odnosov in občutij. Odnosi, ki jih vzpostavljamo z drugimi in s seboj, so med seboj temeljno povezani. Ljubezen je nedeljiva, ko gre za zvezo med 'objekti ljubezni' in svojim jazom. Po Frommovem mnenju pristna ljubezen ni 'afekt', ki človeka razvname, ampak je izraz ustvarjalnosti, ki vsebuje spoštovanje, skrb, ustvarjalnost, odgovornost in vedenje. Lastni jaz mora biti objekt naše ljubezni, prav tako kot je objekt naše ljubezni drug človek. V naši zmožnosti, da ljubimo, koreninijo potrjevanje lastnega življenja, sreče, rasti, svobode … »Če je nekdo zmožen ljubiti ustvarjalno, ljubi tudi sebe; če lahko ljubi samo druge, potem sploh ne more ljubiti,« je še prepričan Erich Fromm.

Tudi Eckhart Tolle piše, kako pomembna je ljubezen do samega sebe, saj »če ljubiš kakšnega drugega človeka manj, kot ljubiš sebe, se ne boš mogel zares ljubiti; če pa ljubiš vse enako, s seboj vred, jih boš ljubil kot enega in tisti eden je oboje: bog in človek. Tako je velik in pravičen tisti človek, ki ljubi sebe in enako ljubi vse druge.«

Otroštvo in samopodoba

Ljubezen do sebe začnemo graditi že v zgodnjem otroštvu, ko gradimo svojo samopodobo. Pomemben dejavnik pri njenem grajenju so starši in okolje. Če od staršev in okolice sprejemamo podporo, sporočila, da smo ljubljeni in sprejeti, da nas podpirajo, takrat razvijemo pozitivno samopodobo. Pozitiven odnos do nas samih pomeni ljubezen sebe.

Četudi si v otroštvu ustvarimo šibko samopodobo in jo odnesemo s seboj v odraslost, to lahko spremenimo. Zavedati se moramo, da nismo žrtve svojih življenj, ampak lahko v vsakem trenutku presekamo s svojimi negativnimi vzorci in jih presežemo. V vsakem trenutku se lahko začnemo imeti radi, začnemo lahko na novo graditi svojo samopodobo. »Prvo pravilo dela na sebi je, da se začnemo imeti radi! Najprej se moramo odločiti, kaj si v resnici želimo. Nato moramo nekaj za uresničitev narediti. Skozi dan se čim več smejmo in si vzemimo čas zase. Poslušati moramo svoje srce in delovati v skladu s tistim, kar nas veseli. Z ljubeznijo ustavimo vse, kar ni v skladu s pozitivnostjo, spoštljivostjo in za kar čutimo, da ni dobro za nas. Vsak trenutek naj bo miren, čaroben in navdihujoč,« svetuje Dobra vila Maja.

Ko bomo vzpostavili ljubeč odnos do sebe, si začeli slediti, se bomo osvobodili. »Nikoli se ne boste počutili svobodni, razen če si boste dovolili biti to, kar ste,« še pojasni Esther Hicks na enem svojih predavanj Abraham.