Hipervigilanca je stanje povečane občutljivosti in odzivnosti. foto: Shutterstock
Strah lahko predstavlja velik problem, zlasti če zanj ni utemeljenega razloga. Če se po vašem telesu pogosto pretaka neutemeljen strah, da se vam bo nekaj zgodilo, skrbi pa se ne morete otresti kljub logičnim razlagam, potem se morda soočate s stanjem, ki ga imenujemo hipervigilanca, uporablja pa se tudi izraz hipervigilnost. Zakaj gre, se sprašujete? Za stanje povečane pozornosti nad tem, kaj se dogaja v telesu in kakšne simptome je mogoče zaznati. Oseba se prekomerno zaveda svoje okolice in nenehno preži za morebitno nevarnostjo, četudi obstaja zelo malo ali celo nič možnosti, da bi se situacija v realnosti odvila. Pri tem preverja svoj pulz, budno spremlja druge odzive telesa in si beli glavo s situacijami, ki ne bi omogočile pobega.
Omenjeni simptomi lahko izvirajo iz psiholoških stanj, kot sta denimo posttravmatska stresna motnja in anksioznost. Ni pa to edini povod za soočanje s stresnimi občutki, včasih lahko do stanja privedejo fizične zdravstvene težave, na primer Alzheimerjeva bolezen ali hipertiroidizem (prekomerno delovanje ščitnice), do te vrste preobčutljivosti pa lahko vodi tudi odvisnost od drog in druge psihoaktivne substance.
Pretirana previdnost prežeta s strahom ima seveda lahko zelo negativen vpliv na kvaliteto posameznikovega življenja. Poleg tega, da je telo pogosto izpostavljeno stresu, lahko stanje vodi do motenj spomina, vpliva pa tudi na odnose, zmožnost delovanja v družbi in opravljanja vsakdanjih opravil.
Kratka obdobja stanja preobčutljivosti niso zaskrbljujoča, gre namreč za normalen odziv, ki se pojavi, ko denimo gledate grozljiv film. Tedaj se čustva izostrijo do te mere, da se prestrašite zvokov, ki vas sicer ne bi zmotili – na primer škripajočih tal, šumenje vetra v vejah dreves. Precej drugače je ob kronični obliki hipervigilance, saj slednja presega meje začasne vznemirjenosti.
Ljudje, ki jih pesti hipervigilanca, lahko nenehno pregledujejo, če se v njihovem okolju nahaja potencialna nevarnost, hkrati pa imajo povečane odzive in reakcije na povsem vsakdanje zvoke in situacije.
* Mnogi se niti ne zavedajo, da so v stanju pretirane previdnosti.
Zdravljenje hipervigilance se seveda razlikuje glede na vzrok pojava. Če se je pretirana občutljivost razvila iz posttravmatske stresne motnje, bo pristop drugačen od odpravljanja simptomov, ki ga je povzročila zloraba stimulansov. Stanje se sicer uravnava z zdravljenjem osnovne bolezni in kombinacijo psihološkega svetovanja, pri resnejših primerih pa je vključena tudi uporaba zdravil.
Učenje, kako ublažiti težave s tesnobo in prekomerno občutljivostjo, zahteva čas in vztrajnost. Pri tem so lahko v veliko pomoč naslednje strategije:
Sprostitvene tehnike: dihalne vaje, meditacija, joga in vodene sprostitvene delavnice.
Vodenje dnevnika: Zapisovanje misli lahko pomaga pri prepoznavanju vzorcev vedenja in spreminjanju načina odzivanja na misli, situacije in občutke.
Redna vadba: Redno gibanje telesa pomaga povečati raven hormonov, ki uravnavajo razpoloženje. Preberite si še: Kako na naraven način spodbuditi hormone sreče?
Podpora iz okolja: Za podporo se obrnite na družino in prijatelje ali poiščite skupino ljudi s podobnimi izkušnjami.
Morda vas zanima še:
7 nasvetov za soočenje s svojimi strahovi
Z ASI terapijami na pomoč hiper in hipo senzibilnim otrokom
Učenje, kako ublažiti težave s tesnobo in prekomerno občutljivostjo, zahteva čas in vztrajnost. foto: Profimedia
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
PrijavaŠe nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2025, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.