O smrti otroka ni nikoli lahko govoriti. Zlasti, če si je sodil sam. »Že samo moje misli, ki se v sunkih zaletavajo v glavo in prsi mi povzročajo grozljivo bolečino, pogovor o tem pa najbrž niti čez čas ne bo postal lažji. Dejstvo je, da si je moj sin sklenil vzeti življenje in da se meni o tem ni niti sanjalo. Kakšna mama sem, da nisem prepoznala tako hude stiske? O samomoru ni nikoli govoril, je pa bil depresiven, nič ga ni zanimalo, pasivno je spremljal življenje, ki je teklo mimo njega. Ni imel želja, ciljev, hrepenenj. Skušali smo ga spodbujati k spremembam, očitam si, da pogosto z jezo, naj vendarle naredi nekaj na sebi. Zgodilo se je, da je to ubesedil na najbolj nepredstavljiv način. Vzel si je življenje,« je anonimno za naš portal povzela najbolj bolečo življenjsko izkušnjo mati danes pokojnega sina.

In zakaj smo v objavo strnili njeno bolečino? V duhu ozaveščanja, danes namreč obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomorov. Slednji letos poteka pod novim geslom Ustvarjajmo upanje z dejanji, ki bo zaznamovalo prihodnja tri leta.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Nejcu popustili živci, razkril laži izza kamere

Nejc je sklenil, da bo predstavil laži, ki jih kamere niso posnele. Kdo pregleduje osebne stvari tekmovalcev?

Vsak samomor tako ali drugače prizadene veliko število oseb, ki so posameznika, ki je umrl zaradi samomora, poznali ali si bili z njim blizu, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Po njihovih navedbah so žalujoči po samomoru bližnjega še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina.

"V znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor prizadel, smo v Sloveniji že tretje leto zapored med različne javnosti in akterje razdelili rumeno-oranžno pentljo, ki je mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem, in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili," so navedli na NIJZ. V ta namen bo danes z rumeno oranžnimi barvami osvetljen tudi Ljubljanski grad.

Po svetu se samomor zgodi vsakih 40 sekund

Vsako leto na svetu zaradi samomora umre okoli 800.000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi samomor, pojasnjujejo na NIJZ. Leta 2020 je za posledicami samomora v Sloveniji umrlo 369 oseb, od tega 295 moških in 74 žensk.

Umrljivost zaradi samomora pri nas upada že dve desetletji, je za STA pojasnila psihologinja Saška Roškar z NIJZ. Število je bilo tudi leta 2020 nižje kot leta 2019, ko je za posledicami samomora umrlo 394 ljudi. "Glede na to, da je bilo lani covidno leto, je ta številka spodbudna," je povedala Roškarjeva. Po njenih besedah podoben trend v lanskem letu opažajo tudi druge države po svetu.

Pojasnila išče v ugotovitvah, da v času družbenih kriz samomorilnost upade. Gre za situacije, ko grozi nevarnost od zunaj, na primer vojna ali pa virus. "Pandemija se je razširila po celem svetu in možno je, da smo imeli občutek, da smo vsi v istem čolnu," je navedla Roškarjeva. To pa je spodbujalo občutek povezanosti med ljudmi, čeprav se fizično niso smeli družiti.

Hkrati pa je opozorila, da se bodo lahko dolgoročni učinki pandemije pokazali šele čez čas, kar pa se bo posledično zakasnelo odražalo tudi na duševnem zdravju prebivalstva.