Dejstvo je, da pogosto pričakujemo, da bomo ljubljeni tako, kot smo si zamislili sami. In da bomo na drugi strani ob tem ljubili na način, ki ga poznamo sami. Toda kar je za nas izraz ljubezni, morda drugemu ne pomeni nič, in nasprotno. Še tako izpovedna poezija v jeziku, ki ga ne razumemo, redko seže do srca. Ker ljudje govorimo različne jezike ljubezni.

Posvetite čas

»Čas je brezplačen, vendar neprecenljiv.« Harvey MacKay

Na podlagi dolgoletnih izkušenj s svetovanjem parom s težavami v odnosu je Američan Gary Chapman, baptistični pastor z doktoratom iz filozofije, ugotovil, da vsak človek dajanje in prejemanje ljubezni razume na svoj način. Načine je razvrstil v pet jezikov ljubezni.

Pri tem jeziku gre, kot pravi Chapman, za namenjanje popolne pozornosti partnerju. To ne pomeni, da morata drug drugemu ves čas zreti globoko v oči, temveč za to, da dovolj pogosto odmerimo prostor in čas, v katerem lahko delimo doživetja, misli in ideje, se poslušamo in zanimamo drug za drugega. Narečji jezika posvečenega časa sta namreč dober pogovor in skupne izkušnje. Pri prvem je ključno, da znamo tako poslušati kot iskreno govoriti. Pri skupnih dejavnostih pa ne gre toliko za to, kaj partnerja počneta, kot za to, zakaj to počneta. Namen je skupna izkušnja, ki za tiste, ki govorijo jezik posvečenega časa, pomeni: »Rad me ima, pripravljen je z menoj početi nekaj, kar je meni všeč, in to brez godrnjanja.« Za nekatere je to najmočnejša oblika izkazovanja ljubezni. Lepi trenutki, ki jih delimo s partnerjem, imajo še dodano vrednost – ustvarjajo zalogo spominov, iz katere črpamo v dneh, ko nam je v odnosu težko.

Jasna potrditev

»Besede so najmočnejše zdravilo, ki ga uporablja človeštvo.« Rudyard Kipling

Če primarni jezik ljubezni vašega partnerja pomenijo besede potrditve, je zanj zelo pomembno, da mu svojo naklonjenost jasno izrazite z besedami – tako jo namreč najlaže razume. Ko pri partnerju prepoznamo, da je to njegov jezik, je poleg rada te imam ali ljubim te dobrodošlo dodati tudi prijazne pohvale in izraze hvaležnosti. Chapmanov nasvet za partnerje tistih, ki jim je jezik potrditve še posebej blizu: »Če želite ljubiti, morate nekaj narediti. Narediti ali povedati morate nekaj v dobro druge osebe, nekaj, s čimer ji boste pomagali postati boljša oseba, nekaj, kar bo obogatilo njeno življenje ali s čimer bo njeno življenje dobilo večji smisel. A tega ne počnete zato, da bi v zameno za svoje besede potrditve dobili njihove: to delate zato, ker ste se odločili, da jih boste imeli radi. Ljubezen spodbuja ljubezen in vi ste se odločili, da prevzamete pobudo, namesto da bi čakali nanje.«

Ob tem poudarja, da ne gre za laganje, zavajanje ali izmišljotine, temveč le za to, da izrečemo tisto, kar nam je res všeč pri drugem, in v to vnesemo tudi delček sebe. Včasih v hitrem tempu nimamo časa, da bi na glas povedali, kaj vse cenimo pri partnerju. Nekdo, ki spada v prvo jezikovno skupino, se lahko ob tem počuti neljubljenega. Nekaj preprostih predlogov: kosilo je bilo odlično, hvala, ker si se potrudila zame; všeč mi je, kako se razumeš z otroki; hvaležna sem, da ima najina hči takega očeta ...

Razmislek: Kako pogosto z besedami izrazim naklonjenost in hvaležnost? Kako pogosto mi take besede nameni partner? Kaj bi se spremenilo, če bi jih drug drugemu namenila pogosteje?

Kaj narediti z darili

»Dar ne sestoji iz tega, kar je bilo podarjeno, marveč iz namena tistega, ki podarja.« Seneka

Za tiste, ki govorijo jezik daril, ta pomenijo: »Mislim nate, to ti želim podariti. Ljubim te.« Darila – ne glede na to, kako majhna ali velika so – razumejo kot pozornost, ki sporoča ljubezen. Chapman pravi: »Najbolje je, da izberete darilo, ki izkazuje poznavanje in razumevanje partnerja in trud, ki ste ga vložili v izraz svoje naklonjenosti.« Dodaja pa, da o darilu ne moremo govoriti, kadar gre za obvezo – to ti bom podarila, če boš ... Takrat gre, kot pravi, za sklepanje posla. Darilo niti ni nekaj, kar podarimo z namenom zgladitve spora ali opravičila za, na primer, grobe besede. »Darilo je darilo le, ko je nekomu dano kot izraz resnične ljubezni in ne kot poskus, da bi prikrili napake iz preteklosti,« pojanjuje Chapman.

Nekateri pravijo, da ne znajo podarjati daril, ker jih sami niso veliko prejeli. Nimajo idej, kaj izbrati. In res je, ni vedno preprosto, vendar si je za ljubezen treba prizadevati. Na srečo je obdarovanje jezik, ki se ga je mogoče priučiti. Ni treba zapravljati premoženja, pomembna je misel, vendar ta ne šteje, dokler ostaja zaklenjena v nas – treba jo je opredmetiti in izraziti, lahko tudi z malenkostno pozornostjo.

Usluge

»Manj pogovora, več akcije, prosim.« Elvis Presley

Ta jezik je povezan z vsem, kar lahko naredimo, da drugemu zmanjšamo breme obveznosti. V času, ko družbo preveva individualizem, tako razmišljanje morda ni posebno priljubljeno, vseeno pa še vedno velja, da je služiti drugim cenjena vrednota. A Pomembno je razlikovati med služenjem in suženjstvom. Kot pravi Chapman: »Predpražnik je predmet brez življenja. Obenj si lahko podrgnete stopala, ga brcnete ... Nima svoje volje. Lahko je vaš služabnik, ne pa tudi partner. Po drugi strani pa lahko resnično ljubezen izrazimo z uslugami, ki jih delamo prostovoljno in ne iz strahu.«

Za druge zna biti ta jezik posebej zahteven, sploh za posameznike, ki so se skozi življenje prebijali sami in tako od sebe ter drugih pričakujejo, da vse opravijo – če so tega le sposobni – sami. Morda težko razumejo pomen ljubeznivosti v obliki zlikanih srajc, pomite posode ali drugih opravil, ki jih lahko opravijo namesto drugih. Seveda pa se da tudi tega jezika priučiti.

Dotik

»Vse, kar ste, prebiva v vašem telesu. Če se kdo dotakne vašega telesa, se dotakne vas. Ko se nekdo umakne vašemu telesu, se od vas odtuji tudi čustveno. Dotik lahko ustvari ali razdre odnos, lahko sporoča sovraštvo ali ljubezen,« razlaga Chapman.

Partner, za katerega je prvotni jezik ljubezni dotik, bo ob njegovem pomanjkanju hitro začel dvomiti o vaši naklonjenosti. Izziv se pojavi, ko se tak partner znajde v odnosu z nekom, ki zamisel o dotikanju razume kot vdor v osebno območje ali si ga predstavlja le kot spolnost. Dotiki seveda nimajo nujno erotične konotacije, sem se štejejo tudi objemi, držanje za roke in drugi izrazi nežnosti in naklonjenosti. Tudi jezika dotikov se lahko naučimo, postopno, dotik za dotikom.