Komaj dobro sta Aleš Gjerek in Sašo Gerič začela nastopati v oddaji Bog ne daj, da bi crknil televizor, sta že pritegnila pozornost gledalcev. Pa ne zato, ker sta registriran gejevski par, temveč zaradi Aleševega priznanja v oddaji, da je bil v zakonu copata. »V prvem ali drugem?« ga je tedaj vprašal Sašo in s tem vzbudil veliko radovednosti. Je bil torej Aleš, preden je spoznal Saša, res dvakrat klasično poročen?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

»Res,« je brez zadrege, češ, saj nimam kaj skrivati, prikimal Aleš, ko smo ju obiskali na njunem domu, »vendar je težko živeti v zanikanju.« Čisto premlad, kot pravi sam, se je pri komaj 21 letih prvič poročil – pri tem da je poroko najprej tik pred zdajci celo odpovedal, ker se je sprl z bodočo taščo. Toda ko je imela njegova hči pol leta, se je vendar odločil, da se bo poročil in zaživel klasično družinsko življenje, o katerem je pravzaprav od nekdaj sanjal: žena, dva otroka, hiška na podeželju, vrt z rožami, ker rad dela zunaj, in pes. A ni bilo tako, kot si je zamišljal. Z ženo sta se pogosto prepirala, a je vztrajal in utišal željo, da bi bil to, kar v resnici je. »Želja izgine, ker upaš, da bo boljše, poleg tega pa moraš najprej sam sebi priznati, razčistiti, kdo si, kaj si in kaj hočeš. Poleg tega se oziraš na okolico in na to, kako bodo domači odreagirali. To so zelo težki boji. Rad bi se komu zaupal, pa se ne moreš, ker te je strah,« razkriva svoje tedanje stiske.

Z ženo sta se tako že razšla, pa se pobotala in v upanju, da bo vendarle boljše, dobila še eno hčer. A boljše seveda ni bilo in zakon je navsezadnje razpadel. Kljub slabi prvi izkušnji pa se je Aleš še enkrat poročil. Z drugo ženo sta dobila sina, toda tudi ta zakon ni dolgo trajal, vmes pa je v spletni klepetalnici spoznal Saša in kalvarijo z drugo ločitvijo sta preživela skupaj.

Po mesecu dni sta se že odločila za skupno življenje, po pol leta sta svojo zvezo registrirala in danes sta skupaj že devet let. Saša so Aleševi starši, bratje in sestre dobro sprejeli, »zelo smo povezani in se res dobro razumemo«, pravi Sašo, ki ima dvojčico in starejšo sestro. »Moja družina me je kar dobro sprejela, razen očeta, ki ni in ne bo sprejel ne mene kot geja in ne Aleša kot mojega partnerja. Ampak s tem se ne obremenjujem, ker z očetom nisva toliko povezana, da bi me to prizadelo.« Sašo je od nekdaj vedel, kdo in kaj je, in »mogoče je tako lažje, ker sem se lahko pripravil na življenje. Ker sem vedel, da žene ne bom imel, otrok pa po vsej verjetnosti tudi ne, se mi niso podrle sanje tako kot Alešu. No, zdaj je pa on k nama tri otroke pripeljal,« se nasmehne. Z Aleševim sinom se dobro razume. Sprva sta ga sprejeli tudi Aleševi hčerki, »ko pa sva midva začela živeti skupaj, sta nenadoma prekinili vse stike. Dolga leta sem vztrajal, ju klical, jima pisal, se vozil mimo hiše, da bi ju videl, a neuspešno. Bilo mi je zelo hudo in mi je še zdaj, vendar ju ne bom več silil. Ne da nimam želje – ta je čedalje večja –, ampak nimam več moči, ker imam zdravstvene težave in sem že pol leta na bolniški. Toda hčerki vesta, kje sem, vrata so jima odprta in zelo sta dobrodošli, a jima puščam čas,« še pravi Aleš.