Če ste ena tistih srečnic, ki vam nič od zgoraj naštetega ni znano, potem ste res redka svetla izjema. Večina žensk pa se brez težav lahko najde v katerem koli od primerov nenadnih izbruhov jeze. Ti namreč pri ženskah postajajo vse pogostejši. Ženske postajamo vse bolj jezne, vse pogosteje se spopadamo z izbruhi jeze in besa, zato strokovnjaki laično že govorijo o epidemiji jeze med ženskami. Kar 87 odstotkov Britank priznava, da zaradi delovnega stresa pogosteje vpijejo na otroke. Kar četrtina jih zaradi izbruhov besa na delovnem mestu brca v pohištvo, udarja po tipkovnici in razbija s telefoni. Neka ameriška študija je pokazala, da se ženske veliko slabše odzivajo na pomanjkanje spanca kot moški – pri enako majhni količini spanca so veliko bolj in hitreje jezne kot moški. Spet druga študija pa kaže, da tiste ženske, ki jeze ne izražajo, ampak jo zadržujejo v sebi, bolj trpijo za depresijo. Depresije pa je zadnje čase vse več. Ženske smo torej vse bolj jezne. Zakaj?

Ko smo jezne, nismo pri sebi

Ko se brez zadržkov znesemo nad nekom, ki nam je zasedel parkirno mesto, ki smo ga izbrale takoj, ko smo zapeljale na parkirišče, nas je nemogoče ustaviti. Zaradi parkirnega mesta smo pripravljene ustaviti ves promet, se osramotiti pred vsemi mimoidočimi in pozabiti vsa načela bontona, primernosti in vljudnosti. Takoj ko se naš izbruh jeze poleže, se seveda zavemo, kako smo ravnale, in navadno smo zaradi svojega ravnanja šokirane in osramočene. Zlasti zato, ker vemo, da navadno nismo takšne. To nismo me. V trenutku, ko nas prevzame jeza, pa se zdi, da povsem izgubimo pamet. Kar tudi ni daleč od resnice. Kadar smo jezni, se namreč odzivamo povsem nagonsko, razum povsem opustimo. Nismo pri sebi, hkrati pa zaradi tako imenovanega učinka skladnosti razpoloženja nasprotnikove odzive vedno razumemo skladno z lastnim razpoloženjem. Ker smo sami razdraženi in napadalni, tako razumemo tudi odzive nasprotnika, ki posledično iz nas izzovejo napad jeze. Kadar smo jezni, torej ne delujemo v skladu z našim razumom, hkrati pa pretirano napadalno razberemo vsak odziv našega nasprotnika.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Oddaja Riba, raca, rak se zaključuje

Žalostna novica za vse oboževalce oddaje Riba, raca, rak. Jutrišnja oddaja bo tudi zadnja. Ali se oddaja umika s sporeda?

Ženske nismo bitja jeze

Ves ta naš odziv bi seveda bil povsem drugače sprejet, če bi bile drugega spola. Ne glede na čas, v katerem živimo, je ženska jeza še vedno razumljena kot nekaj nenaravnega. Ženske namreč nismo bitja jeze. Ženska jeza ni naravna, ženske se ne jezijo. Družbeno se to jasno kaže v pomanjkanju prostora za žensko jezo. Moški imajo namreč v sodobni družbi veliko več priložnosti in prostora, da izrazijo svojo jezo: prek športa, s spremljanjem športnih programov, s preklinjanjem ipd. Za ženske kaj takega ni sprejemljivo. Tako ne mislijo samo družba in moški, ampak smo o tem prepričane tudi ženske same. Nedavna raziskava univerze v Arizoni je pokazala, da ljudje jezne ženske sprejemajo precej drugače kot moške. Medtem ko jeza moškim navadno služi kot precej močno orodje prepričevanja, na drugi strani ženskam precej škoduje. Jezen moški je namreč precej bolj prepričljiv, jezna ženska pa velja za dramatično, preveč čustveno, napadalno, celo žaljivo, nežensko, neracionalno, obsedeno s podrobnostmi in podobno. In ne samo da jo njena jeza diskreditira, celo izniči jo, saj je raziskava prav tako pokazala, da se jeznih žensk sploh ne vključuje več v proces odločanja, medtem ko jezni moški v tem istem procesu dobijo večjo veljavo. Če je jezen moški, se ga jemlje še resneje, če pa je jezna ženska, se jo preprosto odrine na stran.

Jezi nas nezadostnost

Delno smo za naraščanje jeze med ženskami krive tudi same. Ker se podrejamo družbenemu prepričanju, da ženske pravzaprav ne bi smele biti jezne. Verjamemo, da jeza ni ženska lastnost, zato jo tako rade potlačimo, kadar se nas poloti. Poloti pa se nas vse pogosteje, saj nas vse pogosteje in močneje grabi občutek, da smo nezadostne. Pod vplivom družbe si namreč postavljamo previsoka pričakovanja. Moramo imeti brezhiben dom, idealno družino in partnerja, bleščečo kariero, vse skupaj pod nadzorom, hkrati pa moramo biti ves čas urejene in mladostne. Seveda nam to ne uspeva ves čas, a tega ne smemo pokazati. Nočemo si priznati, da nam ne uspeva, da z vsem ne moremo shajati. Te občutke strahu, dvoma in jeze raje potlačimo in pustimo, da zavrejo do te mere, da enkrat preprosto odnese pokrov in se vse razlije čez rob.

Sprejeti moramo svoje pomanjkljivosti

Zakaj smo torej ženske vse bolj jezne? Ker smo vse bolj izpostavljene nemogočim standardom družbe, zaradi katerih si ne dovolimo priznati, da smo vendarle samo ljudje. Hkrati pa se podrejamo prepričanju, da jeze, zato ker smo ženske, ne bi smele izražati in občutiti. Želimo si biti všečne, zato se trudimo zadostovati nemogočim merilom, ne želimo se zameriti, zato pogosto ne povemo, kaj si v resnici mislimo, in težko rečemo ne. Sčasoma pa se vse to obrne proti nam, zamerimo ljudem za vse, kar smo same dopustile, in izbruhnemo. Ker se (malo tudi po lastni krivdi) trudimo biti čim bolj idealne v svetu, ki postavlja vse višje in nedosegljive standarde, ki od nas pričakuje vse več in hkrati zahteva, da se temu ne bomo uprle. Da se bomo rešile spon jeze, ki se nas vse bolj oklepa, moramo zato sprejeti svojo človeško naravo z vsemi pomanjkljivostmi, hkrati pa se naučiti iskreno spregovoriti o stvareh takrat, ko nas zmotijo, in kar se da objektivno. Raziskave namreč kažejo, da se v afektu jeze naš gnev usmeri v človeka, ki je žrtev naše jeze, pri tem pa povsem pozabimo na tisto, zaradi česar smo jezni. Če se v trenutku navala jeze potrudimo ohraniti mirno kri in na dogajanje pogledati z zornega kota zunanjega opazovalca, se bomo znali izogniti izbruhu besa. Našli bomo razumsko rešitev in zaobšli nagonsko izgubo pameti.

Jeza ni dobra za srce

Študije kažejo, da eksplozivni izbruhi jeze sprožajo 'boj ali beg' odziv naših možganov, zaradi česar se povečajo krvni pritisk, raven sladkorja in srčni utrip. Če se vse to dogaja pogosto, lahko precej škoduje našemu srcu.

Jeza ne pripomore k odnosu

Mnoge študije so pokazale, da moški v stresnih okoliščinah, kot je prepir, niso zmožni pravilno prebrati obrazne mimike in se posledično tudi ne odzvati sočutno. Če ste jezni nanje, se tiho umaknejo, do vaših občutkov jeze in frustracije pa ne čutijo nobenega sočutja, s čimer torej ničesar ne dosežete. Z moškim se najuspešneje prepirate tako, da se ne razjezite. Razumski pogovor bo poglobil odnos med vama, jeza z vaše strani pa zgolj prepad med vama. Zanimivo je nasprotno. Če se pod stresom, ko se moški jezi na vas, znajdete vi, boste znali veliko bolje razbrati njegov obraz in ga boste razumeli. Ženske so v takšnih okoliščinah sposobne višjega sočustvovanja.