Izguba zob je le ena izmed njih. Seveda lahko to preprečimo, a le če vemo, kaj vse lahko privede do vnetih in krvavečih dlesni ter kako jih pozdravimo. Več o tem nam je zaupala Špela Blažič, ustna higieničarka v Dentalnem centru Clarus.

Obstajajo različni vzroki za pojav krvavečih dlesni, največkrat pa so te posledica okužbe, pojasnjuje sogovornica in dodaja, da takšna okužba ni normalna in se ne bi smela zgoditi. »Edina krvavitev, ki jo dopuščamo in smo zaradi njenega nastanka manj zaskrbljeni, je lahko posledica poškodbe pri jedi ali športu. Vzroki za krvavitev dlesni so lahko še jemanje nekaterih zdravil (kontracepcijske tablete, fenitoin, ciklosporini), znak sistemske bolezni (HIV) ali posledica slabega imunskega sistema. Pomanjkanje nekaterih vitaminov (vitamin B3 ali vitamin C) prav tako povzroči krvavitev dlesni. Sicer pa govorimo o parodontalni bolezni, zaradi katere sčasoma pride do izgube zob,« opozarja.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Blaž Švab o prvem božiču z dvema otrokoma

Partnerica Blaža Švaba se je vrnila na delo, zato je december za glasbenika še toliko bolj pester. Kakšni pa bodo prazniki z dvema otrokoma?

Zahrbtna parodontalna bolezen

O parodontalni bolezni se sicer veliko govori, žal pa marsikdo še vedno ne ve, kako zelo problematična je lahko. »Parodontalna bolezen pušča nevarne posledice v ustih in na drugih delih telesa; zahrbtno in zelo prikrito uničuje zdravje ust in s tem vsega telesa. Zaradi nepovratnega topljenja kosti ima zob vse manj podpore, kar nas zobozdravnike pogosto prisili v puljenje tako rekoč zdravega zoba. Samo en manjkajoči zob je dovolj, da v ustih nastanejo spremembe, ki vplivajo na stabilnost funkcije zob in nasmeha. Prva posledica topljenja kosti je majavost zob in ravno zaradi tega je ugriz manj učinkovit, med zobmi pa se pojavijo neestetski črni prostori. Parodontalna bolezen je bakterijsko vnetje, katerega posledica je neprijeten zadah, ki nas zelo omejuje pri družabnih in poslovnih stikih. Bakterije pa se ne zadovoljijo samo s povzročanjem škode v ustih. Kaj kmalu njihovi strupi vdrejo v krvni obtok in okužijo telo. Takrat govorimo o pravi nevarnosti za naše zdravje.« Ko pride tako daleč, je tudi bistveno težje in dražje popraviti nastalo škodo. Zato strokovnjakinja še enkrat poudarja, da moramo biti pozorni že na prve znake parodontalne bolezni, čeravno to ni vedno preprosto, saj ta v večini primerov na začetku in tudi v nadaljevalni fazi poteka brez jasnih simptomov in opozoril.

Prepoznajte simptome!

Simptomi, ki opozarjajo, da z vašimi obzobnimi tkivi morda ni vse v najlepšem redu, so boleča, otečena in rdeča dlesen, krvavitve ob ščetkanju in nitkanju, premiki zob, povečana majavost zob, slab zadah, odmik dlesni, vse daljši zobje, skelenje, občutljivost zob ter kronične bolezni brez jasnega vzroka. »Vse omenjene znake odkrijete, ko je parodontalna bolezen že napredovala in je vašemu telesu in zdravju že storjena precejšnja škoda. Dejstvo je, da obzobna tkiva zelo vplivajo na zdravje. Zato se mora naša in vaša pozornost preusmeriti od zob k dlesnim. Edini način, da obdržite zobe vse življenje, je, da se obravnave ustnega zdravja lotite celostno,« pravi Špela Blažič in opozarja, da je glavni vzrok za parodontalno bolezen nalaganje zobnih oblog na zobe. »Gre za lepljiv, prozoren film, sestavljen iz hrane in bakterij, ki nenehno nastaja na naših zobeh. Dnevna nega, ki obsega natančno ščetkanje, nitkanje in uporabo medzobnih ščetk, je namenjena preprečevanju nastajanja zobnih oblog. Če jih ne odstranimo, pa zaradi sestavin, ki so v slini, v manj kot dveh dneh poapnijo. To trdo snov imenujemo zobni kamen. Bakterije, ki so v zobnih oblogah, izločajo strupe. Ti pa v povezavi z imunskim odzivom povzročajo vnetje in propad obzobnih tkiv. Poškodujejo se koreninski cement, pozobnice in čeljustne kosti, ki sicer učvrščajo zob v čeljusti. Z napredovanjem bolezni pride do izgube zob in sistemskega vpliva tudi na urejenost glikemije pri sladkorni bolezni.«

Parodontoza žal ni ozdravljiva bolezen, lahko pa jo uredimo do te mere, da zelo upočasnimo njeno napredovanje. Za to so potrebne redne kontrole plaka, odlična ustna higiena in upoštevanje navodil strokovnjakov. Eno izmed zelo pomembnih, če ne kar ključnih navodil je nedvomno skrb za zdrave dlesni.

Dosledna ustna higiena

Pri zdravju dlesni je najpomembnejša dosledna ustna higiena, ki je nenadomestljiva. Ni dovolj, da si vsak dan vsaj zjutraj in zvečer umijemo zobe, temveč si jih je treba umiti pravilno, s primerno zobno ščetko, s pravilnimi potegi ščetke in obvezno tudi z zobno nitko in medzobno ščetko, da temeljito sčistimo medzobne prostore. Zobna ščetka ne sme biti pretrda, da si z njo še dodatno ne poškodujemo dlesni, a tudi ne premehka, ki bi za sabo puščala preveč oblog. Zobe si vedno umivamo s potegom od dlesni proti vrhu zoba in nikar na hitro s potegi vsepovprek. Marsikdo ima zmoten občutek, da mora krvavečo dlesen pustiti pri miru, da se pozdravi, kar je v resnici največja napaka, kar jih lahko naredimo. Tam, kjer dlesen zakrvavi, moramo biti s ščetkanjem še temeljitejši, da odstranimo bakterijske obloge. Če v dlesni ne bo bakterij, tudi vnetja ne bo. Res pa je, da je tudi pri najboljši volji težko odstraniti vse zobne obloge in popolnoma preprečiti kopičenje zobnega kamna. »Zato toplo priporočamo obisk higienika za profesionalno čiščenje zob na vsake tri do šest mesecev. Če ste imeli porcelanaste luske ali krone in mostičke, pa boste morali obiskati higienika vsaj dvakrat na leto. Velika škoda bi bila, da bi izgubili zobe zaradi vnetih dlesni ali recesije dlesni zaradi dolgotrajnega zanemarjanja ustne higiene. Držite se vseh nasvetov za ohranitev zdravih ust in imeli boste svež dah in dolgo lep nasmeh.«

Preberite tudi: Koliko vam pomenijo vaši zobje? Kliknite tukaj!