Za rast in dobro rodnost namreč paradižnik potrebuje ves čas zadostno količino vode. Tako je pomembno, da ga zalijemo vsaj enkrat na dan, morda celo dvakrat ob izjemno visokih temperaturah ali v sušnem obdobju. Pomembno je, da ohranjamo vlažno zemljo, vendar pa vseeno ne preveč namočeno. Ob zalivanju se vedno izogibamo močenju listov, saj to lahko poveča tveganje za bolezni. Na visoki gredi ali v večjih posodah lahko uporabimo kapljično namakanje ali zalivalni sistem s kapalnimi cevmi. To zelo pogosto vidimo pri naših severnih sosedih in tudi v boljših slovenskih vrtnarijah. Gre namreč res za najučinkovitejše zalivanje, saj kapljično namakanje zagotavlja, da voda počasi kaplja neposredno ob koreninah rastlin, to pa omogoča boljšo vezavo vode in optimalno vlažnost substrata. Tako rastlina trpi manj suše in je v boljši kondiciji.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Zelo priporočljivo je še, da tudi okoli paradižnikovih sadik v posodah ali na visokih gredah naložimo zastirko iz volne, miskanta, trave ali pa kakšno drugo organsko zastirko. Ta bo zadrževala vlago in bo preprečevala izhlapevanje. Poleg tega bo poskrbela, da se zemlja ne bo čezmerno pregrevala. Paradižnik zalivamo, če je nekaj centimetrov zemlje v visoki gredi ali posodi suhih. Vsekakor je dobro, da rastlina ne povesi listov večkrat, saj je to znak, da je prepogosto žejna. Še posebno med zorenjem paradižnik pogosto potrebuje več zalivanja, saj takrat intenzivno porablja vodo za rast in razvoj plodov. Temu primerno seveda povečamo pogostost zalivanja. Zemlja naj ostane enakomerno vlažna, vendar ne preveč namočena. Vlažnost zemlje preverjamo s prstom in zalijemo, ko je zgornji sloj suh na dotik. Pomembno je zagotoviti, da voda doseže tudi globlje plasti zemlje.

Glavno pravilo zalivanja

Nikoli ne zalivamo v najbolj vročem delu dneva, saj je hladen tuš za rastline šok. Najboljši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Pri zalivanju visoke grede ali posod se osredotočimo na zalivanje neposredno ob koreninah rastlin. To bo pomagalo, da voda doseže koreninski sistem, kjer jo rastline najbolj potrebujejo. Ne pozabite, da je vsaka rastlina nekoliko drugačna, zato se prilagodite potrebam posameznih vrst.