Prejšnja leta sem se sončila ob manj nevarnih urah in s kremami s faktorjem 6. Zdaj teh sploh ni več v prodaji, vse, kar ponujajo, ima faktor 15, 30, 50+ ... Če uporabim te kreme, vem, da ne bo nič od vitamina D. Ne upam si na sonce čisto brez zaščite, zato premišljujem, ali bi lahko sončenje nadomestila z jemanjem dodatkov z vitaminom D. To sprašujem zato, ker so mi pred dvema mesecema izmerili resno pomanjkanje vitamina D, ki bi ga rada čim prej odpravila. 

Manica K.

Tudi to sezono se nadaljuje kampanja proti sončenju, nihče pa ne piše o vse bolj skrb vzbujajočem pomanjkanju vitamina D, ki ga občuti vse več tistih, ki se soncu izogibajo.

Vaš rezultat testiranja ni osamljen. Ko sem se pogovarjala z vodjo laboratorija, ki opravlja takšna testiranja, mi je zaupala, da rezultati še nikoli niso bili slabši. Težko govorimo o slovenski statistiki, ker tisti, ki se gredo testirat, ne predstavljajo povprečja Slovenije. Očitno smo del globalne težave, ki povsod po svetu dobiva vse bolj skrb vzbujajoče razsežnosti. Nemški Inštitut Roberta Kocha je po naročilu ministrstva za zdravje opravil analizo o stanju vitamina D pri 4000 osebah različnih starosti. Ugotovili so, da je pri 57 odstotkih moških in 58 odstotkih žensk vitamin D pod spodnjo kritično mejo. Pri ženskah, starih nad 65 let, je bilo pomanjkanje ugotovljeno pri 75 odstotkih testiranih. Tudi v ZDA ugotavljajo podobno, čeprav so referenčne spodnje meje po mnenju številnih znanstvenikov že zdaj prenizko postavljene.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Katarina Čas ceni, da ima dobre prijateljice

Slovenska igralka Katarina Čas je še vedno obdana s prijateljicami, ki jih je spoznala v srednji šoli!

Pomanjkanje vitamina D zelo resno vpliva na zdravje. Čeprav mediji množično strašijo ljudi pred rakom kot posledico sončenja, podatki pravijo, da prav sončenje v pravšnjih odmerkih pomeni zaščito pred več kot 20 oblikami rakavih bolezni, diabetesom, avtoimunskimi boleznijimi, osteoporozo, srčno-žilnimi boleznimi, alergijo, astmo ... Zagotovo vsak, ki sebi želi dobro, hoče čim prej normalizirati količino vitamina D v telesu.

Vitamin D najlaže dobimo z izpostavljanjem soncu. Sončne žarke telo spremeni v aktivno obliko D3, ki se je bo razveselila vsaka celica v telesu. Da se to zgodi, mora celica imeti na voljo tudi dovolj antioksidantov, ki preprečujejo da bi sončni žarki ustvarili prekomerni stres, potrebujemo pa še obliko holesterola (dehidroholesterol), ki se pod vplivom UV-žarkov presnovi v dragoceni D3.

Sončenje je najpreprostejša, najvarnejša in brezplačna oblika pridobivanja tega vitamina – vsaj tako je bilo vso človeško zgodovino. Sodobni razčlovečeni način življenja, ko večina ljudi živi življenje človeških ribic in skoraj ne poznajo sončne svetlobe, je omejil naše sposobnosti za vsrkavanje sončnih žarkov. Kot se je izrazil Alfred Vogel: vse bolj smo podobni rožam iz rastlinjaka, ki niso več zmožne prenesti direktne svetlobe. Našo resorpcijo moti tudi pomanjkanje holesterola, ki smo ga po krivem razglasili za sovražnika našega ožilja.

Ker sta obe sestavini – tako holesterol kot tudi sončni žarki – že dolga leta na slabem glasu, ne preseneča, da je rezultat tega klavrna pridelava vitamina D3 v telesu in posledično vse več zdravstvenih težav, ki so povezane s pomanjkanjem tega vitamina.

Umetni vitamin D ne odpravlja težav

Zagotovo si bo vsak postavil vprašanje, zakaj ne bi pomanjkanja vitamina D3 odpravljali s povečanim jemanjem prehranskih dopolnil. Teoretično lahko ta vitamin zaužijemo s hrano živalskega izvora. To obliko imenujemo holekalciferol in jo lahko najdemo v olju jeter polenovke (ena žlica pokriva približno 70 odstotkov dnevnih potreb). Na seznamu dobrih virov so še divji losos, postrvi, sardine in mlečni izdelki živali, ki so se pasle na soncu. Vseeno pa vas moram opozoriti, da ena porcija teh živil prispeva le desetino količine vitamina, ki bi jo potrebovali vsak dan.

Mleko z dodanim vitaminom D vsebuje praviloma obliko vitamina D, ki ni direktno razpoložljiva. Podobno je z margarinami in številnimi drugimi procesiranimi živili, na katerih je zapisano, da jim je dodan vitamin D. To je sintezno pridobljeni vitamin D, ki ga označujejo tudi z D2. Nekatere študije dokazujejo da je D2 biološko manj aktivna različica vitamina D. Obstajajo celo študije, ki ugotavljajo, da sintezno pridobljeni vitamin D2 lahko blokira pravilno delovanje vitamina D3. Še več, ugotavljajo, da je ta v večjih odmerkih celo toksičen in se v telesu obnaša drugače kot naravni vitamin D. Paradoksalno, vendar resnično – kopičenje sinteznega vitamina D ustvarja enake težave kot pomanjkanje vitamina D. Zato ta pot ne bo smotrna.

Tudi mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) svetuje previdnost pri peroralnem jemanju vitamina D in raje svetuje sončenje. Kot navajajo, ni dovolj raziskav, ki bi potrdile varnost pri dolgotrajnem jemanju dodatkov vitamina D.

Če že želite hitro premagati primanjkljaj, uporabljajte le popolnoma naravne oblike vitamina D3 in po nekaj mesecih jemanja opravite teste ravni vitamina D v telesu, da lažje določite potrebne individualne odmerke. Večina raziskovalcev kot najbolj zanesljiv za ta namen navaja test 25(OH)D oziroma test 25-hidroksivitamina D, izveden po metodi DioSorin RIA, ki pokaže zalogo uporabnega vitamina D v našem telesu.

Varnost za vsako ceno

Kampanja, ki opozarja na nevarnost sončenja, popolnoma zanemarja potrebe človeškega telesa po vitaminu D. Malo ljudi ve, da že kreme z zaščitnim faktorjem 8 blokirajo sposobnost lastne proizvodnje vitamina D za 95 odstotkov. Zato je logično, da s povečevanjem zaščitnega faktorja ta pretvorba postane skoraj nična. Faktor 6, ki ga v tej sezoni številni iščemo brez uspeha, je bil dober kompromis med varnostjo in funkcijo. Ker ga ni več v prodaji, bo treba zavihati rokave. Kreme za sončenje sploh ni težko pripraviti v domači kuhinji. Že olja, kot so sezamovo, kokosovo, arganovo, avokadovo ali jojobovo, bodo povečala kapacitete vaše kože za varen sprejem sončnih žarkov vsaj za štirikrat. Če to zmešamo še s kakovostnim gelom aloe vere in dodamo še nekaj olja pšeničnih kalčkov (naravni vitamin E), bomo naredili naravni pripravek, primerljiv s kremami z zaščitnim faktorjem 6. Natančne recepte in opis postopka najdete v priročniku Resnice in zmote o soncu.

Optimalna oblika sončenja

Ne pozabite, da je frekvenca veliko bolj pomembna kakor količina. V tednu dni se ne moremo najesti za leto vnaprej. Tudi sonca se ne moremo naužiti tako na hitro. Zmaga tisti, ki se v času od aprila do oktobra čim bolj pogosto nastavi soncu vsaj za 15 minut.

Za normalno preskrbo moramo telo vsaj 15 minut na dan izpostaviti sončnim žarkom brez zaščite, šele potem začnemo preprečevati vdor prekomerne količine UV-sevanja z oblačili, senčniki ali zaščitnimi sredstvi.

Seveda moramo za pravilno oceno potrebne količine izpostavljanja soncu upoštevati tudi svoj tip kože, porjavelost kože, svoje antioksidativne potenciale in še dosti tega, kar lahko natančno preberete v že omenjenem priročniku. Nekateri vitamini, olja in antioksidanti namreč zelo povečajo naše zmogljivosti ter omogočijo, da telo brez stresa predela veliko sončnih žarkov in jih varno spravi kot »ozimnico« za temne dni.