Parkinsonova bolezen je kronična nevrološka motnja, ki prizadene gibanje, mišični tonus in številne druge telesne funkcije. Medtem ko Alzheimerjevo bolezen uvrščamo pod najpogostejši vzrok demence, ji je tik za petami Parkinsonova bolezen, ki jo stroka postavlja na 2. mesto.Motnja nastane zaradi postopnega propada živčnih celic v možganih, ki proizvajajo dopamin – nevrotransmiter, ključen za nadzor gibanja. Ta redka in počasi napredujoča bolezen najpogosteje prizadene moške, odkrijejo pa jo običajno po 55. letu starosti.

»Gre za bolezen gibanja in motorike. Kaže se kot tresavica ali tremor. Drža obolelega je značilno sklonjena naprej, gibi so počasni, prisotna je mišična otrdelost in težave z ravnotežjem ter hojo,« pojasnjujejo na Inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ).

Kakšni so zgodnji simptomi?

Zgodnji simptomi so pogosto precej subtilni in jih lahko bolniki ali njihovi bližnji sprva spregledajo. Mednje sodijo:

• Blago tresenje (najpogosteje v eni roki ali prstih).
• Spremenjena ali manj izrazita mimika obraza.
• Upad energije in občutek utrujenosti.
• Spremembe v pisavi (zlasti manjša in bolj stisnjena pisava)
• Težave z ravnotežjem in koordinacijo
• Okornost in upočasnjeni gibi.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Starostne bolezni – katere so najpogostejše in kako jih preprečiti?

Starostne bolezni niso izključno povezane s starostjo, se pa pogosteje pojavljajo kot posledica staranja. Da bi lahko pravočasno ukrepali, jih je dobro poznati.

Kdaj se zgodnji simptomi pojavijo?

Simptomi se običajno pojavijo po 50. letu starosti, vendar lahko manj izraziti znaki prizadenejo tudi precej mlajše posameznike. »Bolniki lahko že vrsto let pred nastopom motoričnih simptomov trpijo za nemotoričnimi simptomi, kot so npr. motnje spanja, utrudljivost, depresija, zaprtost, sprememba telesne teže. Ti simptomi se lahko pojavljajo tudi desetletje pred motoričnimi simptomi. Prav pojav nemotoričnih simptomov predstavlja izziv za sum in možnost zgodnjega prepoznavanja težav. Dodatno se nemotorični simptomi pojavljajo še v kasnejših fazah bolezni, npr. v obliki demence,« pojasnjuje prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih., z NIJZ.

Kako se kažejo napredujoče težave?

Zgodnjim simptomom sledijo bolj izrazite težave. Z napredovanjem bolezni se lahko pojavijo:

• Izrazitejše tresenje in togost, okorelost mišic.
• Počasnejši gibi.
• Težave s hojo (majhni, počasni koraki, podrsavanje, "zalepljenost" stopal ob tla).
• Težave pri govorjenju (tišji in monoton glas).
• Težave s požiranjem.
• Upognjena drža in izguba ravnotežja.
• Nehoteni gibi ali trzanje.
• Kognitivne težave in demenca pri napredovali bolezni.

Kaj povzroča tresenje in težave z gibanjem?

Vzrok je pomanjkanje dopamina zaradi propada živčnih celic v delu možganov, ki nadzoruje gibe. Ko telo ne proizvaja dovolj dopamina, živčni signali postanejo neučinkoviti, kar vodi v značilne motorične simptome, vključno s tresenjem, rigidnostjo in upočasnjenimi gibi. »Pomanjkanje dopamina povzroča motnje v ravnovesju tudi drugih kemičnih prenašalcev sporočil v možganih, zato so bolniki pogosto žalostni, depresivni, tesnobni v primerjavi z drugimi prebivalci in z napredovanjem bolezni se lahko razvije demenca,« razlaga dr. Lovrečič.

Je Parkinsonova bolezen ozdravljiva?

Trenutno Parkinsonove bolezni ni mogoče ozdraviti, vendar obstajajo različne metode, ki pomagajo izboljšati kakovost življenja. Zdravljenje torej poteka simptomatsko, kar pomeni, da z zdravili omilimo in omejimo simptome.

»Zdravila mora bolnik jemati vse življenje. Namen zdravljenja je nadomestiti pomanjkanje dopamina v možganih in zmanjševanje simptomov ter lajšanje težav za čim boljšo kakovost življenja. Za zmanjševanja stresa pri bolnikih in njihovih svojcih je pomembno, da poiščejo strokovno pomoč takoj, ko posumijo na bolezen.«

Kako natanko je mogoče lajšati težave?

Zdravila za bolezen so najpogosteje v obliki tablet, ki jih bolniki zaužijejo večkrat na dan. »Na začetku zdravljenja zdravila običajno učinkujejo cel dan, z napredovanjem bolezni pa učinek zdravila pogosto izzveni še pred naslednjim odmerkom, kar imenujemo »sindrom izzvenevanja«. Ko nastopi faza »izklopa« se povrnejo simptomi PB kot so tresenje, upočasnjenost in težave s hojo. Ko zdravila začnejo delovati govorimo o fazi »vklopa«, simptomi PB se takrat izboljšajo. Zaradi vse pogostejšega izmenjavanja faz »vklopa« in »izklopa« je potrebno zdravila jemati vse pogosteje,« pojasnjujejo na Društvu Trepetlika ( društvo bolnikov s parkinsonizmom). Kot navajajo v publikaciji, je mogoče ob napredujoči bolezni bolj učinkovito dovajati dopamin preko infuzije.

»Infuzijska zdravljenja dovajajo zdravila neprekinjeno in tako omogočajo bolj dosledno in učinkovito lajšanje simptomov PB, prav tako pa se zmanjša potreba po jemanju tablet čez dan. Infuzijska zdravljenja so običajno učinkovitejša od tablet in obližev z podaljšanim sproščanjem.«

Težave z gibanjem, govorom in požiranjem je mogoče lajšati s fizioterapijo, delovno terapijo in logopedsko terapijo. Dobro se je zavedati, da redna telesna vadba upočasnjuje napredovanje bolezni in izboljša gibljivost, ravnotežje ter splošno počutje. Priporočljiva je hoja, plavanje, vadbe za moč in koordinacijo, pa tudi Tai chi in joga.

Kako bolezen vpliva na svojce?

Parkinsonova bolezen lahko močno vpliva na svojce, saj bolniki sčasoma potrebujejo več pomoči pri vsakodnevnih opravilih. To lahko povzroči stres, utrujenost in čustveno obremenitev. Pomembna je podpora skupnosti, dostop do informacij in morebitna vključitev v podporne skupine za skrbnike.

V pomoč bolnikom s Parkinsonovo boleznijo in svojcem delujejo tudi različne nevladne organizacije. Med njimi je tudi društvo Trepetlika. »Društvo organizira številne dejavnosti, namenjene izobraževanju, ozaveščanju, zagovorništvu, druženju, podpori in pomoči tako bolnikom kot tudi skrbnikom ter tudi laični in strokovni javnosti. Preko leta ozavestimo in izobrazimo več kot 700 bolnikov in njihovih svojcev, zato pripravljamo različna predavanja, delavnice, telesne aktivnosti in drugo. Aktivni smo tudi na evropskem nivoju, kjer sodelujemo v skupini mlajših bolnikov, čeprav je za zdaj Parkinsonova bolezen, ki se pojavi od 21 do 45 let starosti,  uvrščena med redke bolezni,« je povedala Cvetka Pavlina Likar, predsednica društva Trepetlika, ki ima seveda tudi svojo spletno stran: KLIKNITE TUKAJ.